.kako sta Geto in urbani prostor usodno prepletena?

Pozdravljeni vsi,
v okviru projekta Ljubljana Geto dodajam nekaj razmišljanj in morebitnih dodatnih vprašanj, razmislekov, …

Vsebine tkejo mesto, stavbe in mestne ureditve pa gradijo prostor tem vsebinam, navznoter in zlasti navzven, s tem, da oblikujejo javni prostor. Javni prostor je po definiciji prostor ali območje, ki je dostopno vsem, ne glede na raso, spol, socialni status, starost, … Zanj ni treba plačevati vstopnine in tisti, ki vanj vstopajo niso podvrženi segregaciji. Javni prostor je je osnovni material mesta in skupnosti in kot tak pogoj za socialno in družbeno dimenzijo bivanja.

Ponujajo se nam torej vprašanja …

Kako urbani prostor, njegova zasnova in urbanistično-arhitekturna uspešna ali neuspešna zasnova vpliva in sooblikuje človeka, uporabnika in kako uporabnik sooblikuje, determinira ta prostor?

Kaj lahko prostor naredi za človeka in kako ga usmerja pri njegovem vedenju?

Ali ni socialni pojav »getoizacije« pravzaprav neke vrste urbani revolt proti zgrešenim prostorskim zasnovam?

Ali se v realnosti dejansko da najti povezava med zgrešeno zasnovo naselij, prostora, konfiguracije stavbnih mas in pojavom več ali manj organiziranih skupin, ki se »igrajo« geto?

Ali je v današnjem času geto samo odraz neprimerne, manj humane, cenovno nezahtevne gradnje, kamor smo na hitro strpali priseljence za kar najmanjši strošek?

Ali je morda pojav geta torej njihovo tiho protestiranje?

Ali bi se radikalni »grafitarji« in tisti, »ki kradejo slaščice« pravzaprav vedli drugače, če bi odraščali v urbano primerneje zasnovanih okoljih?

Kakšna je torej vzročna povezava med enim in drugim, med zaznavnim pojavom geta in slabo prostorsko ter bivanjsko kvaliteto?

S temi in podobnimi vprašanji pred očmi, bi se morebiti zdelo zanimivo poiskati prostore, soseske in urbana okolja, trge, ulice, ploščadi, parkirišča, …, kjer se človek počuti prijetno in tiste, kjer se človek počuti manj prijetno, …, iz te hipoteze morebiti razvijemo teorijo, ki potrjuje domneve in izhodiščna razmišljanja.

Pri pripravi filmskih materialov lahko poiščemo t.i. pozitivne prostore, okolja, okrožja in miljeje in jih vzporedno primerjamo s posnetki t.i. manj prijetnih. Ista vprašanja postavljamo v enih in drugih. Najverjetneje bomo dobili različne odgovore. Ali se bo naša hipoteza potrdila ali jo bomo morali ovreči?

Vsekakor se nam zdi primerno, da raziskavo in dokumentarec podkrepimo tudi s podobnimi vprašanji, kajti prav okolje v katerem živimo usodno vpliva na našo percepcijo vsega okoli nas in obratno.

Več debate na to temo vsekakor dobrodošlo v živo. Lahko pa o teh vprašanjih, posnetkih in nasploh razmišljate(mo) že ob tekočih aktivnostih zbiranja filmskega materiala.

Lep pozdrav, Tomaž.