Getovsko obzorje

Današnji pogovor s Špelo Razpotnik nama je razširil "getovsko" obzorje.
Poglejte si link, ki govori o filmu Moj ljubi geto Dimitra Anakieva (posnet je bil leta 2006 in govori o Romih, ki živijo blizu ljubljanskih Žal)

http://www.vest.si/2008/05/19/moj-ljubi-geto/

Tovarna Rog - socialni center

Slika menda pove več kot besede :)

Intervju z Dušanom Mercem

V sredo sva bobovca Matjaž in Metka odšla na O.Š. Prule, kjer sva intervjujala ravnatelja Dušana Merca. Gospod Merc je znan po svojem liberalnem ter pluralističnem mišljenju in tudi tokrat nas ni razočaral. Govoril je o različnih vrstah geta, ki pa se po njegovem mnenju ustvarjajo tudi v elitnih družbenih krogih.

Objavljamo del intervjuja, kjer je g. Merc govoril o odnosu naše družbe do romske problematike.

WIKIpedija o getu

Geto (italijansko ghetto) prvoten pomen besede pomeni livarna, nemško-židovska uličica. S pojmom pa pri nas razumemo zaprte judovske četrti. Te četrti so se pojavile v poznem srednjem veku in so ločevale judovsko prebivalstvo od krščanskega. Sprva so tovrstne četrti samo označili, od 3. lateranskega koncila, leta 1179, pa so začeli te dele mest ločevati od ostalih z jarki, zidovi ali ograjami. Prehode so ponavadi stražili krščanski stražarji. Prvi zapis o getih izvira iz Benetk, kjer so leta 1516, sklicujoč se na sklep 3. lateranskega koncila, na silo ločili jude od kristjanov. Ustanovili so posebno mestno četrt »Ghetto Nuovo« (Nova livarna).

Od 16. stoletja dalje se pojem razširi za vse judovske četrti po Evropi. Tovrstne četrti se v Evropi namreč pojavijo že v pozni antiki. V srednjem veku pa so geti nastajali predvsem na vzhodu (na Poljskem in v Belorusiji). V zahodni Evropi pa nastajajo tovrstne četrti v večjih nemških mestih, in na ozemlju današnje Češke.

1. preobrat: Razsvetljenstvo prinese prvi preobrat v odnosu do judovstva, kar se s francosko revolucijo še utrdi. S splošno judovsko emancipacijo, ki jo vpelje razsvetljenstvo, se dokončno spremeni tudi struktura getov. Zatiranje in neenakost judovstva v poneha, patent avstrijskega cesarja Jožefa II. iz leta 1782 pa prinese tudi v tedanji Avstriji politično, družbeno in gospodarsko izenačenje judovstva, čemur leta 1821 sledi tudi Prusija. S tem je prenehal veljati zakon, ki je za Jude določal posebno javno razpoznavno uniformo, dovolilo pa se jim je tudi opravljanje obrti in študij. Do začetka 20. stoletja so bili povsod po Evropi ukinjeni geti.

2. preobrat: Ponovno uvedbo getov je s seboj prineslo gibanje nacionalsocializma, ki je s prihodom na oblast kmalu po prvi svetovni vojni začelo z antisemitsko politiko. Novi geti se začnejo ustanavljati na Poljskem takoj ob začetku druge svetovne vojne, kar pa je bil samo začetek sistematskega pobijanja judov skozi celotno vojno.

Povojna leta so v Evropi prinesla tretji preobrat in ponovno izenačenje judovstva s kristjani. Drugod po svetu pa so se začeli pojavljati geti, ki so vključevali druge elemente, tokrat rasne. Tako je režim apartheida v JAR začel leta 1950 uveljavljati zakon, po katerem je bilo črnskemu prebivalstvu prepovedano druženje z belim. To je hkrati vodilo v ustanovitev novega geta (Soweto) v Johannesburgu.

Danes večjih getov po svetu uradno ni, lahko pa k njim prištejemo Zahodni breg, Gazo in druge predele v Izraelu, kjer so tokrat Palestinci na silo ločeni od židov.

Napovednik

Bili smo v Vili. Ta teden bomo:

PRVIČ!
V sredo snemali intervju z g. Mercem.

DRUGIČ!
Spontano in sproti fotografirali geto scene.

TRETJIČ!
V nedeljo snemali intervjuje z delavci iz tujine, ko pridejo v socialni center v Tovarni Rog (začnemo ob 14:30).

ČETRTIČ!
Od TOR do ČET dežurali v pisarni v Vili Čira-čara na Komenskega 9. V živo, na mobiju 041391086 (Metka) in na mailu bob.zikd@gmail.com.

IN PETIČ!
Kooooončno smo aktivirali internet stran!!! Še potrebuje nekaj popravkov, ma s ponosom razglašamo, da si jo je mogoče ogledat na http://www.zavod-bob.si.

Do naslednjič z getovskimi bogovi in boginjami...

V kurniku z prof. Andrejem

V sredo popoldne se je naša profesionalna snemalna ekipa dobila na kavi s prof. Kurnikom in z njim naredila intervju.

Zanimivo je bilo slišati drugačne poglede na geto. Geto je lahko tudi nekaj dobrega! V getu se ustvarja prostor kjer obstaja možnost drugačnega razmišljanja, razmišljanja o alternativnih možnostih ustvarjanja, delovanja in življenja...

Napovednik

Ponedeljkovo jutro se je začelo megleno... pa ne le, ko govorimo o vremenu, ampak tudi o prisotnosti naših 'getovcev'. Lahko bi rekli: ˝Uzela ih magla.˝

Kljub temu pa smo se dogovorili nekaj stvari...

PRVIČ!
Snemanja za ta teden:
- Šiška; snemalci iz Hiške (ali ČMC Šiška) bodo snemali v Šiški, mogoče odpotujejo še v Savlje in Črnuče
- Dravlje; Matjaž in Matevž se bosta v četrtek ali petek potepala tam naokrog
- Rogla; Manja in Mojca gresta na posvet socialnih pedagogov in bosta nabirali 'strokovna' mnenja
- g. Dušan Merc in g. Andrej Kurnik sta privolila v ekskluzivni intervju... Samo za Bob studios! :)))

DRUGIČ!
Dežurna pisarna še vedno je - smo v Vili čira-čara na Komenskega 9, vsak TOR, SRE IN ČET OD 12.00 DO 14.00 ure. Po novem smo se specializirali tudi za pogovor o možnostih za preživetje žabjih družin pri prečkanju ceste. Toliko... za dokaz, da smo širokoumnega značaja.;)

YO!

Rakova Jelša

Katja in Metka sva bili tam. In se tudi vrnili.

Niso:
naju okradli ali razkuštrali, ozmerjali, užalili, nama podarili zaročnih prstanov in govorili o kosovskem predsedniku, spolno občevali z najinima materama,... - še dopolnim, ko se kaj spomnim.

So pa:
naju usmerjali, se pogovarjali z nama, mahali in se ob tem smehljali, spraševali, zakaj snemava njihovo hišo, nama dali svoje telefonske številke in naju povabili na pijačo.

Tale video pa najbrž že sam po sebi priča o slikovitosti zloglasnega naselja.;)

Geto iz Ljubljane v Evropo...

Danes sva se 'getovki' Manja in Metka udeležili spremljevalnega srečanja programa Mladi v akciji, učinki mladinskih izmenjav in pobud, ki ga je priredil Movit, eden od sofinancerjev projekta Ljubljana je geto?. Namen je bil krepitev učinkov projektov, izmenjava dobrih praks, dvig kakovost načrtovanja in evalvacije učinkov in povezovanje pojektov z okoljem.

Srečanje se je začelo z uvodnim pozdravom organizatorjev in medsebojnim spoznavanjem predstavnikov različnih projektov ter s tržnico vseh projektov, ki jih je finančno podprl Movit. BOBov projekt Ljubljana je geto? je naletel na izredno pozitiven odziv. Po mnenju udeležencev srečanja je naša ideja zelo dobra in projekt jih je zelo zanimal - so že spraševali, kdaj bo premiera filma. V mladinskih centrih so pripravljeni predvajati nas filmček in tudi nam poslati njihove izdelke. Tako je bila to odlična priložnost za vzpostavljanje dobrih delovnih kontaktov!

Nadaljevali smo s kratkim predavanjem z naslovom Iz okolja v okolje, v katerem so predstavili dva uspešna projekta iz preteklosti, ki sta pomembno vplivala na lokalno skupnost. To je bil hkrati uvod v delo v skupinah. V prvi smo obravnavali učne učinke pri članih skupine v projektu in v drugi učinke aktivnosti v okolju, kjer smo govorili, kako na različne načine vplivati na pozitiven odziv medijev, bližnje okolice in Evrope.

V nadaljevanju smo izbirali med štirimi delavnicami. Bobovki sva se udeležili delavnice za načrtovanje učnih učinkov pri udeležencih v projektu. V zvezi s tem smo govorili o 8 ključnih kompetencah: komunikacija v maternem jeziku, komunikacija v tujem jeziku, učenje učenja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, številska predstavljivost in kompetence v matematiki, naravoslovju in tehnologiji (matematična pismenost, znanost in tehnologija), medosebne in družbene kompetence, inovativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje. Ugotavljali smo, katere od navedenih kompetenc smo največ uporabljali pri ustvarjanju projekta.

Skratka, srečanje je bilo zelo zanimivo! Še posebej, ker se nismo predstavili na klasičen način, ampak je imela vsaka organizacija imela svoj koticek s promocijskim in drugim materialom. Tako smo hodili naokrog in se pogovarjali. Žal pa ni bilo dosti casa za pogovor z vsemi...

.kako sta Geto in urbani prostor usodno prepletena?

Pozdravljeni vsi,
v okviru projekta Ljubljana Geto dodajam nekaj razmišljanj in morebitnih dodatnih vprašanj, razmislekov, …

Vsebine tkejo mesto, stavbe in mestne ureditve pa gradijo prostor tem vsebinam, navznoter in zlasti navzven, s tem, da oblikujejo javni prostor. Javni prostor je po definiciji prostor ali območje, ki je dostopno vsem, ne glede na raso, spol, socialni status, starost, … Zanj ni treba plačevati vstopnine in tisti, ki vanj vstopajo niso podvrženi segregaciji. Javni prostor je je osnovni material mesta in skupnosti in kot tak pogoj za socialno in družbeno dimenzijo bivanja.

Ponujajo se nam torej vprašanja …

Kako urbani prostor, njegova zasnova in urbanistično-arhitekturna uspešna ali neuspešna zasnova vpliva in sooblikuje človeka, uporabnika in kako uporabnik sooblikuje, determinira ta prostor?

Kaj lahko prostor naredi za človeka in kako ga usmerja pri njegovem vedenju?

Ali ni socialni pojav »getoizacije« pravzaprav neke vrste urbani revolt proti zgrešenim prostorskim zasnovam?

Ali se v realnosti dejansko da najti povezava med zgrešeno zasnovo naselij, prostora, konfiguracije stavbnih mas in pojavom več ali manj organiziranih skupin, ki se »igrajo« geto?

Ali je v današnjem času geto samo odraz neprimerne, manj humane, cenovno nezahtevne gradnje, kamor smo na hitro strpali priseljence za kar najmanjši strošek?

Ali je morda pojav geta torej njihovo tiho protestiranje?

Ali bi se radikalni »grafitarji« in tisti, »ki kradejo slaščice« pravzaprav vedli drugače, če bi odraščali v urbano primerneje zasnovanih okoljih?

Kakšna je torej vzročna povezava med enim in drugim, med zaznavnim pojavom geta in slabo prostorsko ter bivanjsko kvaliteto?

S temi in podobnimi vprašanji pred očmi, bi se morebiti zdelo zanimivo poiskati prostore, soseske in urbana okolja, trge, ulice, ploščadi, parkirišča, …, kjer se človek počuti prijetno in tiste, kjer se človek počuti manj prijetno, …, iz te hipoteze morebiti razvijemo teorijo, ki potrjuje domneve in izhodiščna razmišljanja.

Pri pripravi filmskih materialov lahko poiščemo t.i. pozitivne prostore, okolja, okrožja in miljeje in jih vzporedno primerjamo s posnetki t.i. manj prijetnih. Ista vprašanja postavljamo v enih in drugih. Najverjetneje bomo dobili različne odgovore. Ali se bo naša hipoteza potrdila ali jo bomo morali ovreči?

Vsekakor se nam zdi primerno, da raziskavo in dokumentarec podkrepimo tudi s podobnimi vprašanji, kajti prav okolje v katerem živimo usodno vpliva na našo percepcijo vsega okoli nas in obratno.

Več debate na to temo vsekakor dobrodošlo v živo. Lahko pa o teh vprašanjih, posnetkih in nasploh razmišljate(mo) že ob tekočih aktivnostih zbiranja filmskega materiala.

Lep pozdrav, Tomaž.

Napovednik

Vila Čira-čara je bila ponovno priča velikega getovskega srečanja! Z Velikim botrom Bobom smo se dogovorili naslednje:

PRVIČ!
Stiki z nekaterimi strokovnjaki in drugimi 'javnimi' osebnostmi, ki bi jih radi intervjuirali, so uspešno vzpostavljeni.

DRUGIČ!
Razmišljali smo o tem, kakšna vprašanja jim bomo zastavljali, in na dan prišli z naslednjim:
1. Kaj je geto?
2. Ali imamo v Ljubljani geto?
3. Je v Ljubljani sploh možen geto - in če ja, kakšni so pogoji za nastanek?
4. Kaj je pozitivnega in kaj negativnega v getu?
5. Kdo živi v getu?
6. Ali je kakšna povezava med bivalnim okoljem in getom (vplivi bivalnega okolja na nastanek geta)?
7. Ali je in kakšna je povezava med getom in kriminalom?
To smo skreirali včeraj zvečer, dodajte, preformulirajte:)

TRETJIČ!
Ugotovili smo tudi, da za dober film potrebujemo še posnetke okolice, izjave naključnih mimoidočih, predvsem mladih, in seveda izjave strokovnjakov. Dogovorili smo se za tele delovne izlete po Ljubljani:
Dravlje - Matjaž in Matevž - sreda do petek
Rakova jelša - Katja in Metka - sobota popoldan
ČMC Šiška - Manja in Mateja - petek

ČETRTIČ!
Posnetke vsak dan nalagamo na računalnik - v Vili (Komenskega 9, Lj.) smo dosegljivi v TOR, SRE in ČET od 10.00 do 12.00 ure.

PETIČ IN ZADNJIČ!
Srečanja 'getovcev' so vsak ponedeljek ob 10.00 (z besedo: ob desetih dopoldan) - namenjena ogledom posnetkov in dogovarjanju za nadaljnje korake...

ČE SI ŽELIŠ PRIPOMNIT KARKOLI V ZVEZI S PROJEKTOM IN Z GETI V LJUBLJANI ALI NASPLOH, O PARADIŽNIKIH ALI KROMPIRJU, O SVOJIH TETAH, STRICIH IN NEČAKIH ALI PA O SONČNEM ZAHODU NA SEVERNEM POLU V ČASU POLARNE ZIME, STORIŠ NASLEDNJE:
1. napišeš komentar na tole ali na katerokoli drugo objavo na temle blogu,
2. pišeš mail na bob.zikd@gmail.com,
3. pokličeš Metko na 041 391086 ali
4. prideš na obisk v Vilo na Komenskega 9 (PON - ČET: od 12.00 do 12.00 ure)!